Telesna aktivnost ima ugoden vpliv na psiho-fizično zdravje in kognitivne sposobnosti, to je zdaj že jasno. Sodeč po količini prelitega črnila na to temo bi težko verjel, da obstaja še kakšen dvomljivec. Sicer pa lahko v vsakem primeru svoje dvome preverite empirično, na svojem primeru. Verjame, da bodo po končanem poskusu vsi dvomi odpravljeni, vi in vaše zdravje ter počutje, pa mi boste nadvse hvaležni.
To, kar raziskave dokazujejo je narava ustvarila. Ne le, da ima telesna aktivnost na psiho-fizično
zdravje ter kognitivne sposobnost ugoden vpliv, temveč je celo nujno potrebna za psiho-fizični ter
kognitivni razvoj.
Človeški možgani so organ, ki se razvija skozi gibanje. Ali kot bi rekla genialna Maria Montessori:
»Možganom ne bi smeli dati ničesar, kar ni bilo poprej v dlani.«
Skoraj nemogoče je srečati zdravega dojenčka, ki ne bi radovedno raziskoval sveta s pomočjo svojih čutov. Ko malček končno stopi na svoje noge, pa ga praktično ne morete zaustaviti.
Dojenčka, malčka in pozneje predšolskega otroka praviloma za gibanje ni potrebno posebej motivirati.
S potencialom je tako kot s semenom. Razvijal se bo le, če bo imel za to primerne pogoje. Vsak, ki želi vzgojiti rastlino, ki naj bi zrastla iz semena, se bo pred tem temeljito pozanimal o pogojih za njeno uspešno rast. Zakaj te analogije ne uporabimo, ko gre za razvoj otrokovega potenciala? Vse odgovore in navodila imamo pred očmi, le da jih prepogosto spregledamo, saj jih običajno iščemo izven nas.
Verjetno se zdaj sprašujete: »Kje pa naj bi jih iskali?« Na vprašanje vam lahko najbolje odgovorim kar z vprašanjem. Kdo naj bi našega otroka poznal bolje kot mi sami, ki smo z njim od prvega dne naprej? Zazrimo se vase in poskušajmo ugotoviti, kakšne pogoje potrebujemo mi sami, da bi lahko bili uspešni pri uporabi lastnih potencialov.
Najprej razmislite; »Ali lažje delujete v prijateljskem in ljubečem okolju ali v okolju sovraštva in nestrpnosti?« Otroci so še toliko bolj odvisni od emotivno stabilnega okolja, za vzpostavitev katerega smo seveda odgovorni odrasli.
Verjetno se boste strinjali z menoj, da smo veliko bolj uspešni v okolju, v katerem imamo občutek, da smo videni, slišani in upoštevani. Nič drugače ni z otrokom. Ko boste naslednjič (nehote) pomendrali ta občutek pri otroku, se zazrite v njegove oči in vam takoj vse jasno.
Kot drugo se poskušajte spomniti vseh tistih ljudi v vašem življenju, ki so vam pridigali eno in delali drugo. So bili pri tem uspešni? Temelj vsake dobre vzgoje je zgled, ki vedno govori glasneje kot tisoč besed.
Kako zahtevno naj bo okolje v katerem delujete, da bo dovolj stimulativno? Najbrž se strinjate, da sta tako previsoka kot prenizka letvica destimulativni. Prva prinaša frustracijo zaradi neuspešnih poizkusov in druga dolgočasje. Tudi pri otrocih. Ker jih kot starši najbolje poznamo, smo sami v najboljšem položaju, da letvico postavimo ravno prav visoko.
Spomnite se svojega otroštva in neštetih ur preživetih v igri s sovrstniki. Otrokom je igra osnovno gonilo skozi katerega raziskujejo svet. Dovolimo jim, da skozi igro vzljubijo gibanje. Čas za (očetovske) korekcije in nasvete o pravilni izvedbi pride pozneje. Najbolje šele takrat, ko nas otrok za to zaprosi in nič prej.
Skratka; ravnajmo z otroki tako kot si želimo, da bi ravnali z nami in bodimo mu dober zgled.
Poleg tega z lastno telesno aktivnostjo ne bomo samo za zgled, ampak bomo tudi sami deležni pozitivnih učinkov telesne vadbe. Boljšega zdravja in počutja bomo lahko do otrok še bolj ljubeči, spodbudni, igrivi in strpni, kar bo dalo še bolj plodna tla za razcvet otrokovih (gibalnih) potencialov. Kot starše nas bo to še dodatno motiviralo za izboljšanje socialno stimulativnega okolja. S tem bo krog sklenjen.
Nadpomenka vsakega športa je gibanje. To pa bazira na temeljnih gibalnih vzorcih kot so plazenje, lazenje, valjanje, tekanje, skakanje …
V svojem dolgoletnem delu z otroki se ne spomnim niti enega, ki ga zemlja, gozd in voda ne bi spodbudili k tovrstnim aktivnostim. Večina se vas najbrž strinja, da je narava daleč najbolj stimulativno fizično okolje za razvoj gibalnih potencialov otrok. Poleg tega ima bivanje v naravi še kopico drugih dobrobiti, predvsem za razvoj otrokovega značaja in osebnosti.
Seveda ni nič narobe s športnimi dvoranami, ampak narava ima prednost. Saj veste; ne obstaja slabo vreme, obstaja le slaba oprema.
To je enostavno rečeno; kaj bomo počeli z otrokom? Tu so načeloma v prednosti trenerji in vaditelji, ki se oboroženi z znanji iz didaktike počutijo na tem področju bolj domače kot mi starši. Ravno to je morda najpogostejši razlog zaradi katerega starši prepustimo odgovornost za razvoj otrokovega gibalnega potenciala izbrani organizirani vadbi. Ampak je to upravičeno? Morda.
Sam sem sicer mnenja, da je za razvoj gibalnega potenciala predšolskih otrok in otrok prve triade v prvi vrsti najbolj spodbudno domače socialno okolje ter fizično naravno okolje. V takem okolju otrok sam prihaja do vsebin gibanja.
V kolikor pa otroku ne morete zagotoviti primernega okolja in ga v tej starosti vpišete v organizirano obliko vadbe, se pred tem prepričajte, da gre za socialno spodbudno okolje.
Seveda je pomembno kako vaš otrok preživlja prosti čas (vsebinsko stimulativno okolje). Ampak zame kot starša je v tem starostnem obdobju še bolj pomembno s kom ga preživlja.
Pa veliko užitkov v gibalnem popotovanju z vašimi malimi zakladi vam želimo!
20.06.2023
Telesna aktivnost ima ugoden vpliv na psiho, fizično zdravje in kognitivne sposobnosti.
Preberite več →